header image

Glede na to, da se večkrat lotim kakšne večje ali manjše raziskave, naj bo to za kakšen članek, raziskovalni projekt, zaključno delo ali kaj drugega, me vedno zanima, kakšne so možnosti spletnih orodij za ta namen. Kaj hočem, sem že ena izmed predstavnic generacije, ki ji je lažje, če marsikaj postori s pomočjo možnosti, ki jih nudita računalnik in internet.

Možnost izdelave spletnih anket je zelo dobrodošla zadeva. Kar nekaj ponudnikov obstaja, ki nudijo tudi zastonj pakete. Moram reči, da sem poskusila vsaj pri treh tujih ponudnikih. Potem pa sem med brskanjem po internetu našla slovensko varianto. Zelo všečna zadevica. Enostavno uporabna – FLUIDSURVEYS. Vsakomur, ki se loteva raziskovanja na tak ali drugačen način (diploma, magistrska, raziskave v delovnem okolju…) pride takšno orodje za izdelavo spletnih anket še kako prav.

Ravno se ukvarjam z eno krajšo raziskavo za potrebe članka, ki bo govoril o načinih, dostopnosti, praktičnosti…različnih načinov prevoza v službo ali šolo. (PS- Anketa je dostopna tukaj. Izpolnjevanje vzame manj kot 5 minut, zato vas toplo vabim k izpolnjevanju.)

Anketni vprašalnik sem najprej pripravila z orodjem enega izmed tujih ponudnikov, a ko sem našla FLUIDSURVEYS, sem se odločila, da poskusim še z njihovim orodjem. Tukaj je dostopna FLUIDSURVEY varianta.

Super zadeva, moram reč. Všeč mi je, da so vsi ‘opozorilni, pozdravni, poslovilni…stavki’ v slovenščini in omogočajo prijaznejši pristop k anketirancu, kar pri tujih ponudnikih (velikokrat) ni možno.

V nadaljevanju imam namen izvesti še daljšo-mednarodno raziskavo kot uvod v doktorski študij in mislim, da bom zopet uporabila FLUIDSURVEYS. Pravzaprav sem presenečena, da nisem prej prišla do njih. Ampak tako je to…ne prigooglaš si vedno v prvem poskusu tistega kar bi najbolj rabil J

Če vas zanima več o FLUIDSURVEYS kliknite sem.

Še enkrat pa vas vabim tudi k izpolnjevanju svoje ankete (manj kot 5 minut vam bo vzela). Anketa je dostopna tukaj. V veliko pomoč mi bo, če jo boste izpolnili.

  • Share/Bookmark
Zapisano pod: Moji članki, Uporabna informacija?

Skozi dosedanjo izobraževalno (osnovna+srednja+študijska) kot tudi službeno potjo sem se veliko prevozila. V šolo in nazaj domov, v službo in nazaj domov…

Glede na to, da vas bom v nadaljevanju povabila k izpolnjevanju kratkega anketnega vprašalnika ravno na to temo, ne bom veliko razpredala o teh ”potovanjih”, da boste lahko pri izpolnjevanju vprašalnika kar se da nevtralni, oziroma, da vam ne bom sugerirala odgovorov.

Krajša raziskava, ki bo nastala na podlagi izpolnjenih anket je namenjena članku, ki bo govoril o tematiki prevoza na delo oziroma v šolo.

Spletni anketni vprašalnik je sestavljen je iz dveh delov, in sicer iz dela z demografskimi vprašanji, ter iz dela, ki vsebuje vprašanja vezana na tematiko prevoza na delo oziroma v šolo.

Vprašalnik je popolnoma anonimen.

Prosim vas, da si vzamete 5 minut časa, kliknete sem in vprašalnik izpolnite.

V kolikor imate možnost, bi vas prosila tudi, da posredujete povezavo do vprašalnika vašim znancem (povezava: http://www.surveymonkey.com/s/FZ5G6X3 ).

 Hvala za trud in čas!

  • Share/Bookmark
Zapisano pod: Moji članki

BITJA S POL STREŠICE

Objavil: palma | 11.10.2010 | 4 Komentarjev |

…in kar je podobnih cvetk…vsega tega se loti avtor v knjigi Bitja s pol strešice – Slovenski rasizem, šovinizem in seksizem. Avtor v knjigi analizira rubriko ”Nočna kronika”, ki jo je od konca poletja 1995 objavljal slovenski tednik Nedelo. Sodeč po vsebini knjige je rubrika pravo bogastvo razno raznih umotvorin, skovank in označb za druge, drugačne, neenake…, naj bodo to homoseksualci, prebivalci iz bivših YU republik, politiki, aktivisti, ki si prizadevajo za enakost ali kar ženske… Zanimivo je, da je bila rubrika, kmalu po objavi knjige, ukinjena.

Zanimivo branje res! Priporočam!

Zakaj? Zato ker na te tri zadeve, rasizem, šovinizem in seksizem, trčimo na marsikaterem področju. Kar pa je zelo zanimivo, butasto, skoraj smešno, velikokrat je zapakiran v, do neznosnosti boleče nedolžno pakungo brezskrbnega, nič hudega želečega humorja. Na primer v nekaterih jutranjih radijskih šovih.

Temu, tako imenovanemu humorju ali še bolje ”hudomušnim domislicam” bi se človek na prvi pogled oziroma posluh še nasmejal, na drugega zveni že neumno, na kaj več, predvsem, če ta ”humor”, ki ga voditelji vlečejo vedno iz iste lajne na nešteto različnih variacij, poslušaš skoraj vsako jutro na poti v službo, pa se zdi že skrajno butasto. Politika, slovensko-hrvaški odnosi, točno določena oseba…predmet posmeha ali bolj nedolžno rečeno ”šale”, je lahko skoraj karkoli, poanta oziroma rdeča nit vsega je, da je videti, da se humor ali ”hudomušne domislice” enači z roganjem, posmehovanjem in kar je še takega. Resno, skoraj da ne slišiš ”šale”, ki bi izhajala iz kakega drugega konteksta.

Kakšen nadebudni bralec bi lahko zdaj rekel: Ja, saj jih ni treba poslušati, če komu ne paše takšen humor!

Pa še res je! Jaz ne poslušam več. Nisem pa prepričana, da je to najbolj modra izbira.

Pasivnost ni nikoli nič naredila, spremenila, izboljšala, popravila…ampak o tem mogoče kdaj drugič.

  • Share/Bookmark
Zapisano pod: Mešano

A MURPHY-jevi ZAKONI DRŽIJO?

Objavil: palma | 5.03.2010 | 3 Komentarjev |

V osnovi sem optimist. OK, naj ne bom malenkostna, imam tudi jaz svoje ‘žute minute’ ampak, v osnovi, v večini, na sploh in kar je še takega, gledam na zadeve optimistično in s prepričanjem, da je vsako stvar mogoče zmozgati na tak način, da po prav…

Ampak…vedno je kakšen ampak…ko se včasih lotiš kake zadeve, še posebej, če ni odvisna samo od tebe, se ti začne dozdevati, da je imel dobri stari Murphy, vsaj v nekaterih svojih prebliskih, vsaj deloma, prav.

Pa vzemimo pisanje diplomske, magistrske ali kake druge zaključne naloge. Ni važno kako planiraš, koliko si natančen, deloven, organiziran, nikoli ne gre vse po planu. Če je tvoj terminski plan do pikice natančno dodelan, ti ga pač sesuje ali pa vsaj spremeni kaj na kar nimaš vpliva – internet ne dela, ko bi moral poslati delo v pregled, kartuše zmanjka, ko bi želel naprintati…

No pa poglejmo nekaj Murphyjevih zakonov: O tem kje odsevajo resnico in ali je res tako kot pravijo.

1. zakon: Nič ni tako lahko, kakor se zdi.

Tu je Murphy verjetno mislil na dejansko težo nečesa v kilogramih ali podobnih merskih enotah, a to lahko preslikamo tudi na umske napore. Ne malokrat se zgodi, da misliš, da boš kako poročilo spesnil na hitro, snov za izpit predelal skoraj čez noč, empirični del zaključnega dela tudi relativno hitro, glede na to, da si že predelal goro literature, podatke pa spravil skozi SPSS. Potem pa se izkaže, da temu ni čisto tako. Kar naenkrat rata preveč vsega, preveč hipotez, preveč snovi, preveč materiala. Kaj vreči ven? To je zdaj vprašanje! Če je pa vse lahko zelo zanimivo in pomembno!

2. zakon: Vsaka stvar vzame več časa, kakor si mislil.

Absolutno! Kot sem že rekla, zadevo lahko splaniraš do pikice natančno in se enako skrbno drži tega plana. Ampak, glej ga zlomka, vse pa ni odvisno samo od tebe…podatki, ki bi jih moral dobiti že prejšnji teden še vedno niso v tvojem poštnem nabiralniku, knjiga, ki jo nujno rabiš in bi morala biti že zdavnaj vrnjena v knjižnico, še ni  na razpolago za sposojo, kupiti je pa ne moreš, ker je nikjer ni, mentor ni dostopen takrat, ko ga iščeš, ker je na kaki konferenci v tujini…in še bi lahko naštevala, skoraj v nedogled.

3. zakon: Ko se lotite nečesa, se vedno izkaže, da je treba prej opraviti še kaj drugega.

Ko podatke končno dobiš, ugotoviš, da niso točno takšni kot jih rabiš oziroma da niso takšni za kakršne si prosil. Pa podaš žogico nazaj in zopet čakaš…

4. zakon: Vsaka rešitev rojeva nove težave.

Ja včasih se tudi to zgodi…urediš podatke, končno dobiš tudi nujno potrebno, prej omenjeno knjigo, potem pa ugotoviš, da stvar, v tolikšnem obsegu, ne boš mogel izpeljati tako kot si si zamislil, ker bi za to moral imeti cel tim za seboj, ti si pa eden sam…no pa gremo na novo zastaviti vse skupaj…nov plan, novi termini, nova usklajevanja. Zdaj vsaj veš kaj je na stvari.

Ampak kakor koli že, važno je, da na koncu prideš do cilja in da seveda, kljub vsemu, zadeva ne traja predolgo.

In še en Murphyjev zakon ali celo njegova konstanta, s katero se pa ne morem strinjati:

Smehljaj se…, jutri bo slabše.

Ne, ne tudi če ‘delaš na tem, bi bilo to res’, ti tega (na srečo) ne more nihče zagotoviti. Še dobro!

PS-Moja anketa bo še danes odprta za izpolnjevanje. Je anonimna in vzame 5 minut časa za reševanje. Če je še niste izpolnili vas vabim, da kliknete tukaj in jo izpolnite.

  • Share/Bookmark
Zapisano pod: Mešano, So rekli drugi

Ja, glede na dognanja do katerih je, po besedah CNN-a, prišel dr. Satoshi Kanazawa z London School of Economics and Political Science v svojem raziskovalnem delu, naj bi bilo točno tako. Manj kot je moški inteligenten, večja je verjetnost da ne bo zvest.

In če privzamemo, da bi bilo lahko to res, kaj to govori o posameznikih, ki skačejo čez plot kot bi tekmovali v teku čez ovire? Je njihohov IQ v minusu? Ali pa se ustali pri pozitivni ničli?

Zanimivo dognanje, ni kaj. Poleg tega naj bi raziskava pokazala, da podobna logika ne velja za ženske.

Zanimivo bi bilo prebrati njegovo raziskovalno poročilo, kjer nedvomno piše točno v kakem kontekstu so prišli do takih sklepov, da se ne prenaglimo v posploševanju ;-) Izšlo naj bi šele marca 2010. Bomo videli :-)

PS-Moja anketa je še vedno aktualna. Je anonimna in vzame 5 minut časa za reševanje. Če je še niste izpolnili vas vabim, da kliknete tukaj in jo izpolnite.

  • Share/Bookmark
Zapisano pod: Mešano, So rekli drugi

SMEH JE POL ZDRAVJA

Objavil: palma | 30.01.2010 | 1 Komentar |

 

…pa še kaj zraven je, ne samo pol zdravja. Iz lastnih izkušenj lahko povem da je vsestransko zdravilen, uporaben, koristen. Še posebej takrat, ko se mi uspe smejati tudi če gre kaj narobe. Ja dobro se je od časa do časa zasmejati tudi samemu sebi.

 

Pa se kljub temu včasih premalo smejimo. Škoda. Fajn bi bilo, da bi lahko vsako jutro začeli z nasmehom. Sicer mi je nekoč kolegica rekla, da je pomembno imeti pravico do tega, da se zjutraj zbudimo tudi slabe volje in da je nesmiselno zahtevati od sebe, da je na našem obrazu vedno nasmeh. Verjetno niti ni izvedljivo. Je pa fajn če uspe.

 

In še nekaj misli smehu:

 

Nikoli se ne smejte ljudem, smejte se skupaj z njimi. (Joe Girard)

 

Prav gotovo se je bolje s smehom otresati sveta, kakor ga zalivati s solzami. To je pravzaprav edini način, na katerega se lahko svet in življenje sploh nadaljujeta. (Rabindranath Tagore)

 

Ni nam treba zapustiti našega mesta niti soseske, da bi nas lahko razveselile oči čudovitega otroka. Tudi zrak, ki ga dihamo, je lahko izvor radosti. (Thich Nhat Hanh)

 

Vaš dan je tak kot gibanje kotičkov vaših ust. (neznani avtor)

 

Recite, da vam gre zelo dobro in da se počutite odlično, in Bog bo slišal vaše besede in poskrbel, da se bodo uresničile. (Ella Wheeler Wilcox)

 

Dan, ko se ne smejemo vsaj enkrat, je izgubljen dan. (Louis de Chamfort)

 

  • Share/Bookmark
Zapisano pod: Mešano, So rekli drugi

PESIMIZEM? Ne, hvala.

Objavil: palma | 25.01.2010 | 2 Komentarjev |

 

Optimisti? Pesimisti? Realisti?

 

Vse tri kategorije obstajajo. So pa tudi podkategorije. Na primer tisti, ki trdijo, da so realisti pa so pravzaprav nepopravljivi optimisti. In na primer, na žalost (po mojem mnenju je to škoda) tudi taki, ki so sveto prepričani da so realisti, dejansko pa kričijo iz brezna pesimizma.

 

V življenju je situacija, objektivno, vedno takšna kot je. Samo od opazovalca je odvisno kaj bo videl pred sabo, kako bo nekaj dojel in posledično kako bo na to reagiral, kakšna čustva in odzive bo ta način dojemanja v njem zbudil…

 

Bla, bla? Ali pa tudi ne! Oziroma, vsekakor ne!

 

Zakaj je nekdo ob pogledu skozi okno kjer ‘ponovno dežuje’ čisto zadovoljen, kljub temu, da dežja ravno ne obožuje in zaradi tega ne bo mogel na rolanje, ki si ga je namislil za ta večer. Ampak ker je pač dež, si bo privoščil ogled filma, za katerega do zdaj ni imel časa, pokrit z dekico in z ogromno skledo kokic pri roki (kokice so baj d vej, med različnimi packarijami verjetno najbolj zdrav prigrizek).

 

Na drugi strani pa se kdo drug ob pogledu na dež skoraj meče po tleh od silne žalosti, ker ne more na piknik ali pa enostavno zato ker dežja ‘ne prenese’. Ja človek, oblikuj si alternative, različne plane, spodbudi sposobnost razmišljanja in oblikovanja ad hoc rešitev, ve greni si življenja sam, se že drugi (lahko) dovolj trudijo v tej smeri.

 

Dež je, v tem postu, le en banalen primer. Podoben odziv lahko apliciramo na precej ‘pomembnejše’ stvari. Vsakdo verjetno pozna koga, ki se bo spravil najedati za marsikatero malenkost in tako brez razloga kvariti svoje in razpoloženje drugih. Ali pa verjetno poznate koga, ki zna minirati predloge drugih, sam pa ne zna prav nič sproducirati ali predlagati kaj boljšega.

 

Če so dejstva vedno enaka in, če je naše razpoloženje in odnos odvisen od tega kako mi gledamo na določeno stvar, čemu potem služi pesimizem ali v ‘realizem’ zamaskirani pesimizem.

 

Jaz še nisem spoznala človeka, ki bi bil črnogled, v vsaki zadevi videl past, v dobrohotni misli videl nesmisel ter bil hkrati gonilo razvoja, generator dobrih idej, dobre volje in smeha. Nisem! Kvečjemu obratno.

 

Današnji svet vrtijo številke. Različne, neskončne številke. To vemo in brez tega ne gre. Zato je dobro znati obvladati tudi številke. Ampak ne samo to. Kot protiutež tem številkam se splača ustaviti pri kaki misli, dogodku, zadevi, ki se ne oprijema le številk. Malo optimizma prosim, ne praznih pesimističnih lajn.

 

No pa še en fajn citat, ki govori o tem, zakaj se bolje stopiti na optimistično stran ;-) :

 

Če se zakrknjenemu pesimistu odvali kamen od srca, mu gotovo pade na nogo. (KARL FARKAS)

 

  • Share/Bookmark
Zapisano pod: Mešano, So rekli drugi

Starejši zapisi »

Kategorije